Letos so v devetih krajih po Sloveniji v počitniškem času potekali rokodelski tabori, ki so bili namenjeni mladim med 12 in 17 leti. Tabore že tretje leto financira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in so za več kot 80 mladih rokodelcev brezplačni. Organizacijo taborov je prevzel Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, katerega član je tudi Razvojni center Srca Slovenije.
V Termah Snovik je tabor potekal od 27. do 29. junija, temo tabora pa je bila obdelava ovčje volne. Udeleženci so pod vodstvom mojstric TD Tuhinjska dolina – rokodelska sekcija, spoznali tehnike polstenja ter demonstracijsko pletenje, kvačkanje, ročno tkanje, vozlanje, pripravo surove volne od striženja ovac, sortiranja nastrižene volne, pranja, mikanja, ročnega predenja. Pogovorili pa smo se tudi o razlogih, zakaj bi to počeli v dobi umetne inteligence in visoke tehnologije. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju udeležencev z osnovami živalskih vlaken. Na predstavitvi so spoznali ogrožene in zaščitene divje živalske vrste, ki jih je človek skoraj iztrebil zaradi kakovostnih vlaken ali kožuhov, kot sta južnoameriška vikunja in gvanako, tibetanska antilopa, imenovana tudi chiru, ter pol udomačene in udomačene vrste, kot so muškatno govedo, tibetanski jak, baktrijske kamele, angorska koza, angorski zajec, kašmirska koza in južnoameriška alpaka. Seznanili smo jih z avtohtonimi slovenskimi pasmami ovac, kot so jezersko solčavska in oplemenjena jezersko solčavska ovca križana z romanovsko pasmo, ki je najbolj plodna pasma, bovška in oplemenjena bovška ovca križana z najbolj mlečno pasmo vzhodno frizijsko ovco, belokranjsko pramenko in istrsko pramenko. Pojasnili smo rejske cilje posameznih pasem in poudarili pomen živalskega stranskega proizvoda, nastrižene ovčje volne. Predstavili smo kakovost volne in prej predstavljenih živalskih dlak, parametre, po katerih se ocenjuje kakovost, kot so premer vlaken, dolžina vlaken, vsebnost lanolina in drugih nečistoč, ki jih moramo s pranjem odstraniti pred obdelavo vlaken. Predstavili smo tudi svetovno najbolj produktivne pasme ovac, kot so Booroola Merino, Delaine Merino, Panama, Ramboulliet, American Cormo, Blue Faced Leichester, Corriedale, Lincoln in Romney. Vse smo pospremili v sliki in besedi, za lažjo predstavo pa smo uporabili statistično sliko deleža porabe oprane volne od 1770 do 2014, ko z dobrih 23 % delež volne pade na nekaj več kot 1 %.
Padanje porabe deleža volnenih vlaken se pojavlja zaradi povečevanja porabe sintetičnih vlaken, pridobljenih iz nafte. Agresivno trženje slednjih pa je pripeljalo do fenomena hitre mode, ki nazorno onesnažuje okolje že s svojo proizvodnjo, predelavo, uporabo in končno z nekontroliranim odlaganjem ali sežiganjem.
Oblačila iz sintetičnih vlaken, kot so polipropilen, polietilen, poliamid, poliester, med pranjem oddajo na milijone kratkih vlaken v našo kanalizacijo, ki z nezadostnim čiščenjem prehajajo v tekoče vode in končno v morje. Dobili smo enormne količine mikroplastike, ki se lahko razgrajuje do 500 let. Tam se lažji materiali, kot so polietilen, polipropilen zadržujejo na površju in ubijajo biotsko pestrost, težji materiali pa se posedajo na dno morja, kjer uničujejo življenje morskega dna in globin. Nasprotno od hitre mode pa je raba volne lahko ekonomična in ekološka alternativa, saj volneni izdelki potrebujejo manj pranja, ker ima volna sposobnost vezanja neprijetnih vonjav, je negorljiva, po koncu življenjske dobe izdelek, ki ni obremenjen z barvili, nanosi in škodljivo kemijo, preprosto odložimo na kompostnik in kompostiramo. Ob ugodnih pogojih kompostiranja dobimo najkasneje v dveh letih odličen kompost za naš samooskrbni vrt.
Popoldanski del smo namenili konkretnemu projektu izdelave modnega dodatka, priročne polstene torbice in pastirskega klobuka. Večerni sprehod smo popestrili s poučnim kvizom o tem, kar smo se naučili dopoldne. Ob koncu kviza smo podelili nagrade, in sicer so vsi tečajniki prejeli polsteno milo, ki sta ga izdelali Brigita in Marjana.
Drugi dan smo po jutranji telovadbi in zajtrku z manjšim avtobusom obiskali ovčarski pastirski stan družine Jeras na Menini planini. Z nami so bile tudi rokodelke Mimi, Slavi, Dragica, Vanda, Marjana, Emi in Brigita. Pričakal nas je starosta oživitve ovčereje v Tuhinjski dolini, gospod Jože Hribar, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotil tega oživljanja z maloštevilnimi somišljeniki. Obisk ovčarskega stanu na Menini planini je bil namenjen spoznavanju striženja ovac in sortiranju ovčjega runa. Pozdravila pa nas je tudi novinarka časopisa Dnevnik in v sobotni izdaji objavila reportažo. Otroci so skupaj z izkušenim rejcem in strižcem ovac Janezom Jerasom prignali trop ovac v oboro, jih nekaj ulovili in pomagali pri striženju. Nastriženo volno smo sortirali po kakovosti, izločili krajšo, bolj umazano in resasto volno od čistejše in finejše volne. Tečajniki so imeli dovolj energije tudi za igre z žogo in fotografiranje, kar sta izvajali Brigita in Vanda.
Popoldanski del je bil namenjen okraševanju in dokončevanju polstenih izdelkov. Večerni del smo namenili osvežitvi v termalnem bazenu Term Snovik. Zadnji dan smo namenili jutranjemu razgibavanju, ki sta ga vodili Emi in Tatjana, pridružili sta se še Marjana in Vanda, ki so se jima pridružile mlade rokodelke, željne znanja kvačkanja. Nekateri so se pod budnim očesom mentorice Emi posvetili izdelavi polstenega nakita. Nato pa smo družno pripravili manjšo razstavo ročno polstenih in kvačkanih izdelkov pred recepcijo Term Snovik. Otroci so prejeli priznanja za neutrudno delo. Svoje izdelke in poklon vodje rokodelske sekcije TD Tuhinjska dolina, Dragice Jagodic, so v spremstvu staršev zadovoljni odnesli domov.
Tabor mladim omogoča spoznavanje, preizkušanje rokodelskih veščin, razvijanje potrebne spretnosti za izdelavo končnega izdelka. Druženje s sovrstniki, spoznavanje prelepe Tuhinjske doline in ustvarjalno preživljanje počitnic je dodana vrednost. Prijetno presenečene nad vztrajnostjo in potrpežljivostjo prav vseh mladih rokodelcev smo bile tudi organizatorke tega tabora.
Zdenka Žavbi